Sloboda na sozdavanjeto

Kruno Jost

23 May 2005

Aktivnostite na clenovite na MI2 se slucuvaat i na podracjeto von hrvatskite granici. Pomegu ostanatoto clenovite na organizacijata ucestvuvaat i na brojni festivali i rezicencijalni programite. Kako deluvanjeto vo stranstvo e prifateno od strana na institucionalnata kultura i nadleznite drzavni institucii?

Nenad Romic - Marcell, eden od vodeckite "umovi" na mi2

Tesko deka bi mozelo da se zboruva za bilo kakva znacajna refleksija na voninstitucionalnata kultura od strana na institucionalnata kultura. Toa gotovo logicki sledi od moznite definicii na institucionalnata i voninstitucionalna kultura. Vo taa smisla tesko deka so voocuvanjeto na nedostatok na refleksija sme na trag do nesto cudno i vredno za vnimanie. Refleksija vo sprotivna nasoka povtorno gotovo logicki sledi od od definicijata na institucionalnoto i voninstitucionalnoto, no so otvoranje na taa tema tesko deka moze da postoi edinstven odgovor na ova prasanje.
Kriteriumite za relevantnost, koi najcesto se vo igrata na prifakanje i obrnuvanje vnimanie na necija rabota vo kulturata, se brojot na publikata i/ ili prifatenosta od strana na strucnata javnost. Vo nas slucaj (novomediumskata kultura i transferot na tehnoloskite koncepti vo opstestvena sfera) lokalnata strucna javnost e mnogu mala, a lugeto od nasata organizacija, bi mozelo da se kaze deka ja socinuvaat vo mnozinstvo tokmu taa lokalna strucna javnost. Brojot na publikata, koja so zadovolstvo gi posetuva nasite programi tesko deka moze da se sporeduva so bilo koi brojki na showbiznisot, instantTVta i klasicnata 'narodna' popularna kultura. Spored tie kriteriumi naseto deluvanje ne zasluzuva premnogu vnimanie od onie na koi tie kriteriumi im se presudni.
Postoi uste eden kriterium na relevantnost koj vo kulturnoto pole stanuva se povazen - inovacijata.
Megusebniot odnos na kulturata i pazarot vo poslednive peesetina godini stana edna od temelnite preokupacii i na kulturata i na pazarot. Se pokaza deka pazarot, pred se pazarot na kreativnata i marketinskata industrija, mnogu lesno gi prezema ne samo jazikot i artikulacijata na progresivnata kultura tuku i modelite na deluvanje, organiziranje i upravuvanje so kreativnite procesi i toa, taka sto nesto sto vo nekoj moment e model na deluvanje i artikulacija na inovatorskata kultura mnogu brzo stanuva na model na korporativno deluvanje i jazik na marketinskite kampanji. Bespomosnosta na kulturata da im se sprotivstavi na takvite asimilacii od strana na pazarot denes se gleda vo formite na otpor i refleksija, sto preovladuvaat: cinizmot i cinicnoto estetiziranje.
Eksperimentalnite modeli na organiziranje, deluvanje i upravuvanje so kreativnite procesi, koi ne se baziraat na cinizmot i cinicnoto estetiziranje, a reflektiraat kontekst na kulturna produkcija denes, i na koi nemoze lesno da im se predvidi potpolna asimilacija vo dominantniot pazar na proizvodstvo mozeme da gi nareceme inovatorski modeli. Toa se modelite koi gi razvivame vo nasata rabota i istrazuvanje, a samite modeli se obiduvame da gi apstrahirame, pa gi opisuvame na nacin za da mozat da se primenat i vo nekoj drug kontekst.
Artikulacijata i implementacijata na tie modeli naide na znacajno prepoznavanje vo internacionalnata zaednica, koja se zanimava so novomediumskata umetnost, teorija i kulturna politika.
Vo slucai vo koi drzavnite institucii i institucionalnata kultura se povikani/ prisileni da proizvedat 'inovativnost', a podracjeto na deluvanje im se preklopuva so naseto, cesto se slucuva togas da ne prepoznaat kako zanimlivi i vazni. Ponekogas toa prepoznavanje rezultira i so zanimlivi partnerstva na voninstitucionalnata kultura i drzavnite institucii, koi se gotovo neophodni za da bi se napravile sistematski promeni.
Nasa sreka e deka modelite uspevame da gi iscitame od konkretnite proekti na koi rabotime, deka modelite do koi doagame so istrazuvanja i promislenost imame prilika da gi primenime na konkretni proekti, pa eventualniot elitizam moze da ni se 'prisie' poveke kako posledica na primenata na kriteriumite: broj na publika i prifatenost od strana na strucnata javnost, a malku potesko kako posledica na primena na kriteriumot na inovativnost.
MI2 isto taka vo Hrvatska nosi brojni stranski umetnici i teoreticari. So koja namera?
Namerata ni e da pokazeme i da prezentirame raboti i idei na luge za koi smetame deka se relevantni i zanimlivi za nasiot lokalen kontekst. Toa najcesto se i luge so koi sorabotuvame ili bi sakale da sorabotuvame vo idnina.
Aktivnostite na MI2 se povrzani i so dvizenjeto na sloboden softver, MI2 aktivnosti se povezane uz pokret slobodnog softwarea, CreariveCommons licenci i slicno. Kakva e sorabotkata so drzavnite institucii i univerzitetite vo tie aktivnosti?
Do sega sme ostvarile sorabotka so CARNet, organizirajki serija predavanja "Opstestvo na znaenje i slobodna razmena na informacii" na koi gostuvaa: Rishab Ayer Gosh http://www.flossproject.org, Eben Moglen http://www.fsf.org, Lawrence Lessig http://www.otokultivator.org i Jimmy Wales http://www.wikipedia.org. Isto taka vo plan e pokrenuvanje na creativecommons.hr, pregled na sodrzinata objaven pod cc licenci vo Hrvatska.
Sloboda na izrazuvanje i sloboda na mislenje, sloboda na deluvanje o sozdavanje se osnovnite vrednosti na rabotata ma MI2. Kako MI2 im gi predocuva svoite vrednosti na korisnicite?
Pred se so programite i proektite koi gi organizirame. Proekti kako sto e EGOBOO.bitsa http://www.egoboobits.net i razvoj na slobodniot softver http://tamtam.mi2.hr/TamTamDev se otvoreni za aktivna participacija na onie koi se zainteresirani, dodeka proektite kako "Opstestvo na znaenje i slobodna razmena na informacii", festivalot "Sloboda na sozdavanjeto!" http://www.slobodastvaralastvu.net, i izdavanjeto na knigata kako sto e knigata na Lessigov "Kod i drugi zakoni na kiberprostorot" http://www.kod-je-zakon.net otvaraat vo javnosta diskusii i go podignuvaat nivoto na svesta za problemite povrzani so slobodnata na razmena na informacii, opstestvo na znaenje i moznostite za sorabotka, koi dobro gi pretstavuvaat vrednostite zad koi stoi Multimedijalniot institut.
Klubot MAMA e zbiraliste na inicijativi koi ne se samo povrzani so slobodata na deluvanje i na sozdavanje tuku i so covekovite prava, pravata na zivotnite, anarhisticnite misli ili dvizenjata za ocuvuvanje na prirodata. MAMA isto taka nudi i bogad kulturen program od koj moze da gi izdvoime filmskite programi, koi tesko moze da se najdat na drugo mesto. Kako dojde do taka razgraneto podracje na deluvanje i dojde do popularizacija?
Klubot MAMA od pocetokot e zamislen kako javen prostor vo koj MI2 ne samo sto gi ostvaruva svoite programi i proekti tuku i sorabotkata so ostanatite akteri na kulturnata i civilnata scena. So osiguruvanje na infrastruktura i model na sorabotka uspeavme da sobereme niza drugi inicijativi koi deluvaat i vo klubot MAMA.
Sem sorabotka so bliski inicijativi klubot MAMA e otvoren za prezentacii, rabotilnici, diskusii i slicni programi na neprofitnite inicijativi na civilnata i nezavisnata kulturna scena.
Do publikata, prepoznatlivosta i denesniot kredibilitet na klubot MAMA dojdovme blagodarenie na sorabotkata i petgodisnata rabota na MI2 i brojni drugi akteri od denesnava nezavisna kulturna i civilna scena. Vo ovaa prilika na site im zablagodaruvam.