Najgolemite kapaciteti za reformi se na lokalno nivo

10 March 2006

Gradjanskiot pakt za Jugoistocna Evropa poddrzuva mreza nevladini organizacii i lokalni upravi od site zemji vo regionot. Mrezata vo momentov broi 117 clenki od SCG (vklucuvajki go i Kosovo), BiH, Hrvatska, Makedonija, Albanija i Romanija. Za moznostite za sorabotka megju nevladinite organizacii i lokalnite upravi, za One World zboruva Rajko Bozic;, koordinator na programata.

So ogled na toa sto Gragjanskiot pakt obedinuva 117 clenki od regionot, dali moze da ni dadete opsta slika za sostojbata na gragjanskoto dvizenje vo zemjite od regionot?

- Deneska ne e lesno da se dade opsta slika na sostojbata na gragjanskiot sektor vo regionot, isto kako sto bese i pred nekoja godina. Fakt e deka zemjite od regionot se vo razlicni stadiumi, ako zboruvame za evrointegracijata, a toa se otslikuva i vo civilnoto dvizenje. Sekako, tuka e i voenoto nasledstvo na zemjite od poranesna Jugoslavija. Moze da se kaze deka civilnoto dvozenje vo Srbija, na Kosovo, vo Makedonja i BiH, uslovno receno e po politicki orientirano, za razlika od ona vo Romanija, Albanija, pa duri i Hrvatska. Nekoi vo toa ja gledaat nesposobnosta na sektorot da se prolagodi na post-krizna sostojba vo opstestvoto. Moeto mislenje e poblisku do vtoroto.

Kako ja ocenuvate vasata sorabotka so vladiniot sektor? Gragjanski pakt e mreza od NVO i lokalni upravi. Postoi li megjusebno razbiranje megju nevladinite organizacii i lokalnata vlast?

- Lokalnata vlast poleka go gubi ona cuvstvo za nevladinite kako stranski platenici, sto vo amanet ni go ostavija nekoi poranesni strukturi. Moze duri da se kaze deka lokalnite vlasti pohrabro vleduvaat vo sorabotka so gragjanskiot sektor, za razlika od nacionalnite. Duri i vo opstinite so konzervativni partii na vlast, kade gradonacalnicite neguvaat neprijatelski odnos kon nevladinite organizacii. Vo zemjite od regionot koi seuste imaat centralizirana vlast, lokalnite upravi imaat mnogu malku prostor za promenite sto sakaat da gi vovedat, pa zatoa sekoja pomos im e dobredojdena.

Kako go ocenuvate funkcioniranjeto na lokalnite upravi vo regionot? Koi se najdobrite primeri?

- Nasiot vpecatok e deka na lokalno nivo se skoncentrirani kapacitetite za kvalitetni promeni vo nasite opstestva. Lugjeto se najspremni da se angaziraat tamu kade najbrzo ke vidat promena, a polesno e da se razubavat zidovite vo edna ulica, otkolku vo celata zemja. Kolku poveke odgovornost se prefrli na lokalno nivo - tolku podobro za celiot region. Ima mnogu dobri primeri: Bach - opstina sto vo celost go resi problemot so rasseleni lica, Indjija - pretstavuva srpsko ekonomsko cudo, Fojnica i Kiseljak uspesno go sprovedoa dogovorot za stopostotno vrakjanje na rasselenite.

Sto e seuste neophodno da storat lokalnite zaednici za da postignat makar minimalni uslovi potrebni za evrointegracija?

- Neophodno e lokalnite zaednici da prezemat inicijativa vo prekugranicnata sorabotka, pogotovo vo stedinite sto do skoro vojuvaa. Toa vo odredena merka veke se slucuva.

Kolku se spremni lokalnite upravi da ucat od svoite sosedi? Kako funkcionira prekugranicnata sorabotka, pogotovo vo stedinite sto do skoro vojuvaa?

- Podgotvenosta na lokalnite zaednici cesto e povisoka od taa na nivo na vlada. Najskoresen primer se Bach i Vukovar, koi veke vospostavuvaat feribot linija megju srpskata i hrvatskata strana.

Kampanjata za ukinuvanje na vizniot rezim e edna od aktivnostite po koja Gragjanskiot pakt e prepoznatliv vo javnosta. Kakov e odekot na kampanjata vo EU, odnosno kaj onie sto odlucuvaat za toa?

- Odekot na kampanjata e dobar, no ne i zadovolitelen, zatoa sto vizniot rezim e seuste nepromenet. Nasiot ekspertski izvestaj e citiran vo izvestajot na Megjunarodnata krizna grupa za vizniot rezim na zemjite od EU. Na 23 mart, vo Evropskiot Parlament ke ja pretstavime knigata "Najdobri prikazni od redot za viza". Evropskata Komisija na sostanokot vo Salcburg ke predlozi odredeni cekori vo nasoka na liberalizacija na vizniot rezim za studenti i naselenie vo pogranicnite oblasti. Ova e znacajno, no spored nas nedovolno.

Kakva argumentite sto gi koristite vo pregovorite za ukinuvanje navizniot rezim so EU?

- Argumentite se najmal problem - koga se vnimatelni ke se razgela, vakov strog rezin deluva iracionalno. Vakviot vizen rezim ne go zapira kriminalot, nitu terorizmot, a od druga strana go koci razvojot i ja zagrozuva stabilnosta na regionot, pa se poveke ljugje ke sakaat da si odat od ovie prostori. Lugjeto ne ja napustaat svojata zemja oti mozat, tuku oti loso ziveat. Ocajnite lugje nisto ne gi zapira. Naprotiv, rigidniot vizen rezim e toj sto garantira masovni isseluvanja kon Zapadna Evropa, i toa vo bliska idnina. Neka ni objasnat zagovornicite na shengenskiot rezim od kade tolku emigranti vo Zapadna Evropa, i toa od zenji kon koi postoi restriktiven vizen razim. Ozveshtajot na Evropskata komisija od 8 fevruiari pokazuva deka dersticen priliv na rabotna sila posle prosiruvanjeto na EU i sto e najinteresno, ne postoi bitna razlika megju zemjite sto vovedoa ogranicuvanje i onie koi toa ne go storija. Shengenskiot vizen rezim najmogu gi pogagja onie sto sakaat da ostanat da ziveat i rabotat ovde. Za tie sto resile da emigriraat postojat bezbrij ilenagli nacini. Neodamna bevme svedoci na vmesanosta na diplomatijata vo Bosna i Srbija vo trgovijata so vizi.