UNDP: Izvestaj za navremeno predupreduvanje, juni 2006
|
Nevrabotenosta, siromastijata i korupcijata se izdojuvaat kako problemi sto najmnogu gi zasegaat makedonskite gragjani. Doverbata vo drzavnite institucii e mala, no sepak, 96 otsto od gragjanite ja sakaat Makedonija i ne planiraat da ja napustat i da zaminat vo stranstvo. Ova se del od zaklucocite na najnoviot Izvestaj za rano predupreduvanje za Makedonija sto deneska go prezentirase Programata za razvoj na Obedinetite nacii-UNDP.
Izvestajot go prezentirase postojanata pretstavnicka na UNDP vo Makedojia, Maria Luisa Silva Mejias,kako i pretstavnicite od istrazuvackiot tim, koi pridonesoa vo izgotvuvanjeto na izvestajot Saso Ordanovski, Ferid Muhic, Abdulmenaf Bexheti and Vlado Popovski.
Vo analizata na rezultatite, Saso Ordanovski, osvrnuvajki se na prasanjeto na politickata i institucionalna stabilnost, zabelezuva e visok procent nezadovolstvo i nedoverba na gragjanite vo odnos na najgolemiot broj drzavni institucii. Od ispitanicite, megju 55 i 70 otso se izjasnite deka nemaat doverba vo instituciite na drzavata, a 63 otsto smetaat deka drzavata odi vo pogresna nasoka, dodeka dve tretini od naselenieto se izjasnilo deka zivee tesko, a duri 58 otsto od onie koi rabotat iskazale stravuvanje deka ke ja zagubat rabotata. Ordanovski podvlekuva deka i pokraj postoenjeto na site uslovi za pojava na populizmot kako sto e drasticna podelba megju elitata i masata narod, krizata vo institucionalnoto deluvanje i erozija na opstetstvenite vrednosti, populizmot cij odraz e zaobikoluvanjeto na instituciite na sistemot, iako globalen trend, vo Makedonija go nema. Pricina za toa e, rece Ordanovski, sto naselenieto tesko se pridvizuva na akcija, dodavajki oti raduva zgolemeniot procentot na onie koi smetaat deka mozat da vlijaat na programite na politickite partii. Spored nego, vo Makedonija nedostiga pohrabro iscekoruvanje kon megjunacionalno pomiruvanje, zasilena borba so organiziraniot kriminal i korupcijata, dekontaminacija na mediumite od politikata, a potrebno e veli i zasiluvanje na socijalnata mreza za spravuvanje so golemata siromastija. Abdulmenaf Bedzeti koj e avtor na socio-ekonomskata analiza podvlekuva deka postignatiot ekonomski rast od cetiri procenti registriran vo 2004 i 2005 godina, ne e dovolen bidejki ne vlijael vrz podobruvanje na opstiot standard na gragjanite, a golem problem e i trgovskiot deficit koj belezi nagoren trend. Spored nego, potreben e najmalku petprocenten rast i Akcionen plan za spravuvanje so siromastijata koj ke gi definira instrumentite i sistem na dolgogodisno budzetiranje za implementacija na Nacionalnata strategija. Toj im preporacuva na kreatorite na ekonomskite merki i politika da se koncipiraat vrz razvojnata komponenta, a ne da vodat restriktivna politika osobeno vo fiskalnata sfera. Megjuetnickite odnosi vo analizata koncentrirani na odnosite megju Makedoncite i Albancite, pokazuvaat vramnotezena sostojba, na koja, kako sto se ukazuva ke treba sepak dolgo da se raboti. Spored Ferid Muhik, postojat razliki i sprotivstavenosti vo stavovite, no stepenot na socijalna i kulturna distanca e vo ramkite na voobicaeniot, pa i pod prosecniot zabelezan vo evropski i svetski razmeri kaj multietnickite opstestva. Makedoncite se pomalku zadovolni od megjunacionalnite odnosi, nasproti Albancite koi duri deset pati poveke ili 22 procenti ocekuvaat da tie da bidat podobri vo idnina, nasporti samo dva procenta kaj Makedoncite. Ova e sedmi izvestaj za rano predupreduvanje finansiran od UNDP koj e namenet kako alatka za poddrska na vladinite institucii, lokalnite vlasti i gragjanskite grupi - vo formuliranjeto i implementacijata na strateski politiki za natamosniot razvoj i stabilnosta na zemjata. |
Anektirani dokumenti |
 Izvestaj za navremeno predupreduvanje, juni 20060 B
|
Verzija za pecatenje
{intl-topofpage}
