Kako da ziveeme so Zakonot za rodova ramnopravnost?

15 December 2006

Kolku od nas slusnale za zakonot za rodova ramnopravnost? Dali znaete sto znaci da imate ednakvi prava i moznosti vo BiH koga stanuva zbor za zenite i mazite? Teskoe e da se zamisli poseriozna rabota na rodova ramnopravnost bez poddrska vo legislativata na drzavata, a takviot Zakon vo BiH go ima i toa veke celi tri godini.

Obicno vo nasite opstestva koi se vo dolgotrajna tranzicija se prasuvame: Sto e podobro, prvo da se usvoi zakonskata regulativa, a pokasno da se kreiraat programite za poddrska, pa preku seminari i kampanji da se zapoznava posirokata javnost za zakonite i ona sto tie rguliraat, ili pak da se odi po patot �odozdola pa nagore", pa po inicijativa i po potreba na gragjanite vo toj moment, pa da se bara vospostavuvanje na zakonska regulativa?

Mnogu cesto se spomenuva faktot deka za spontani evolutivni procesi vo opstestvoto e potrebno mnogu vreme za osvestuvanje i sproveduvanje na odredeni prioriteti i promeni, zatoa koristime razlicni "katalizatori" vo opstestveniot angazman za toj proces na sozrevanje i promena vo opstestvoto da se slucuva pobrzo.

BiH seriozno zaostanuva koga stanuva zbor za sproveduvanjeto na odredeni zakoni, no i vo kreiranjeto na pocvrsti inicijativi za promeni vo opstestvoto. BiH ima slabo razvieno gragjansko opstestvo, a angazmanot na gragjanite i gragjankite e mnogu sramezliv. Rabotata na telata za rodovite vo opstinskite i gradskite strukturi na vlasta, kako i edukativnite gender programi na zenskite nevladini organizacii moraat da se nadopolnuvaat i podobro da se koordiniraat kako bi mozele da gi stigneme evropskite standardi i da ovozmozime BiH da vleze vo grupata na evropski drzavi, gragjanski zrela, so jasen licen identitet kako i razbiranje na univerzalnite vrednosti koi ke i ovozmozat kako taka da se vgnezdi vo idejata na EU.

Ovaj princip na rabota vo svojata vizija i misija go vovede NVO FORMA F od Mostar koja ovaa godina sproveduva dva znacajni proekti, "Partnerstvo za ednakvi moznosti" i "Preku edukacija do eliminiranje na diskriminacijata i nasilstvoto vrz zenite", so toa pokazuvajki deka se vsusnost na tragata vo vistinskiot tranzicionen proces preku koj mora da pomine opstestvoto vo BiH. Ova e mal pridones "za sigurna idnina na zenite"vo BiH, no pokazuva kolku serioznata rabota vo partnerstvo so instituciite na vlasta vo sproveduvanjeto na postoeckite zakonski regulativi, no i rabota so gragjanstvoto na terenot doveduva do tolku potrebnata kohezija i razbiranje na relacija gragjanstvo � institucii na vlasta - gragjanstvo.

Metodologijata koja je svojstvena za nevladinata organizacija FORMA F vo rabotata na promoviranje na idejata za ramnopravnosta i gender konceptot, najlesno moze da se opise preku ovogodisnoto sproveduvanje na aktivnost na terenot. Proektot "Preku edukacija do eliminacija na diskriminacijata i nasilstvoto vrz zenite" se realizira na prostorot na cela BiH, a izbrani mesta za rabota se �marginaliziranite� opstini vo BiH: Berkovici, Ezero-Jajce, Fojnica, Vogosca, Sirok Brijeg i Prozor/Rama.

Preku site ovie treninzi jasno se postavuvaat prasanja do ucesnicite sto e toa gender i kako tie go prepoznavaat, i sto voopsto mislat za rodovata ramnopravnost. Preku osvestuvanjeto na zenite za ovaa problematika se postavuva prasanjeto za zenskite misii, no i jasno se voocuva potrebata za posilen angazman na zenite preku inicijativite vo lokalnata zaednica.

Potrebno e da se spomeneme deka trenerkite vo ovoj proekt, znaci onie sto direktno rabotat so ucesnickite na terenot, i sami do vcera bile ucesnicki na slicni treninzi na FORMA F (sindikalistki, lokalni aktivistki, politicarki, zeni sociolozi, pravnicki, sluzbenicki vo administracijata na lokalnata uprava...). vakviot izbor na trenerki govori za serioznata namera na FORMA F da se pozanimava so problemite na site nivoa na opstestven angazman, da gi razotkrie skrienite oblici na diskriminacija i nasilstvo, da gi povrze podelenite opstestveni tkiva i da ja obnovi kohezijata i solidarnosta pomegju zenite.

Rezultatite od vakvata rabota se vidlivi. Legislativata, a pred se Zakonot za rodova ramnopravnost vo BiH e pojasnet i mozno e da se koristi bez pogolemi prepreki. Tekstot na Zakonot ne e veke samo visoko sofisticirana pravna terminologija kako sto vo poveketo slucai gi smetame zakonodavnite akti, tuku i sodrzinata e upotrebliva vo stvarnosta, i e spremna za koristenje.

Ucesniskite se nauceni da gi prepoznavaat lokalnite problemi, kako Iinacinot kako lokalnata samouprava da se vovlece vo identificiranata problematika, kako da se sozdadat sojuznici/cki medju politicarkite i politicarite, namesto precestite opstestveni i politicki antagonizmi. Od posebna korist e ucesnickite po treninzite sami da istaknuvaat deka e potrebno i formalno organiziranje na NVO-ta vo nivnite sredini kako bi prodolzile da se zanimavaat so prasanjata koi bile zapocnati na treninzite ili pak ozivuvanje na postoeckite zenski organizacii koi so ovie treninzi dobile dodatna energija i platforma za rabota i angazman.

Spomenatata potrebna kohezija na optestvoto preku ovie trenizni se zacvrstuvase, a primer na toa e zelbata osven ovie NVO-a da se pridvizat i Sindikalnite opstinski organizacii tamu kade sto gi nema. Sindikatite vo BiH, vo posledno vreme, preku zenskite sekcii ja promoviraat ili vklucuvaat gender komponentata vo svoite programi i sindikalni aktivnosti.

Sindikalkite vkluceni vo proektot na FORMA F direktno na treninzite gi dogovaraa svoite aktivnosti. Predstavnicite na lokalnata uprava isto taka bea vkluceni vo realiziranje na treninzi ili kako lokalni koordinatori/rki ili pak se najdoa kako pripomos vo logisticki i tehnicki smisol; prostor i tehnicki uslugi.

Za da se raboti na vakov nacin i da se kreira programa za gender treninzi potrebno e povekegodisno iskustvo, no i povekegodisna kontinuirana rabota na prasanjata od gender problematikata na site nivoa na politicka i opstestvena rabota. Timot na FORMA F so svojata desetgodisna rabota pokaza spremnost i istrajnost za prasanjeto na rodovata ramnopravnost da go postavi kako svoj prioritet vo nadez deka so pomos na gender-ideite i novite-vrednosni stavovi ovoj svet ke go napravat malku posiguren otkolku sto e denes, pa preku pomosta na zenite da bidat podednakvo zastapeni i da ostvarat ramnopravnost vo opstesvoto vo BiH vo koe seuste e izrazen tradicionalizmot i patrijarhatot koj ja diskrimira zenata.

Za da se spoveduvaat slicni proekti na terenot potrebno e da se ostvarat mehanizmi i tela vo lokalnata samouprava koja ke go nadgleduva sproveduvanjeto na Zakonot za rodova ramnopravnost vo BiH. Zatoa Forma F zapocna uste eden proekt, vo partnerstvo so Gender Centarot na BiH Federacijata. Stanuva zbor za proektot "Partnerstvo za ednakvi moznosti". Proektot se sproveduva vo Hercegovinskiot Kanton Neretva, vo opstinite: Neum, Stolac i Gradot Mostar.

Nitu edna od spomenatite opstini kako ni Gradot Mostar nema prevzemeno aktivnosti vo vrska so Odredbata od clen 21. od istiot Zakon so koj se utvrduva obvrska site tela na vlasta da donesat programski merki zaradi postignuvanje na rodova ednakvost vo site oblast i na site nivoa.

Prioritet za FORMA F bese toa da napravi ovaa godina i na toj nacin da se osiguraat i institucionalni mehanizmi za sproveduvanje na Zakonot za rodova ramnopravnost vo BiH, i so svoite treninzi i rabota na lokalno nivo da "izgradi kuka za sproveduvanje na ideite za ramnopravnost". Dolgotrajnite pregovori so lokalnite vlasti, koi se uste traat, kako i strucnata pomos na ekspertkite/ekspertite od Gender Centarot vo FBiH vrodija so plod.

Predsedatelot na Gradskoto sbranie na Mostar izrazi zelba vo najkratok rok Gradot Mostar da dobie Komisija za rodova ramnopravnost. Politickite problemi i "prioriteti" vo Mostar gi usporuvaat procesite vo reorganizacija na Gradskata uprava i administracija, pa so samoto toa se usporuva i procesot na imenuvanje na Komisija za rodova ramnopravnost.

Stolackata opstinska administracija isto taka prifati sorabotka i veke napravi Nacrt Statut na opstinata i Delovnik za rabota na Opstinskoto Sobranie vo koi gi integrira site izmeni i dopolnuvanja predlozeni od Gender Centarot na FBiH i na toj nacin gi usoglasi normativnite akti so Zakonot za rodova ramnopravnost vo BiH.

Najjuznata, primorska opstina vo BiH otide najdaleku vo vtemeluvanjeto na gender mehanizmite. Na krajot na mesec oktomvri Opstinskoto Sobranie vo Neum imenuvase Komisija za rodova ramnaopravnsot, cija sto pretsedatelka e g-gja Iva Culjak.

Mehanizmite (Komisiite za rodova ramnopravnost) koi go sledat sproveduvanjeto na Zakonot za rodova ramnopravnost vo BiH, iako so ogromno zakasnuvanje, pocnuvaat da se formiraat i toa ne so evolutivna, sponata akcija, tuku kako �katalizatori�, na opstestvenite inicijativi na NVO-ta i dobro organiziranoto/educirano gragjanstvo koe ja koristi postoeckata legislativa vo odbrana svoite covekovi i zenski prava.

Site spomenati aktivnosti se implementiraat blagodarejki na Kanadkata medjunarodna razvojna agencija CIDA i so potpora na UNDP gender timot.