Pomiruvanje versus odsteta

15 March 2007

Stav

Kolku e lesno da gi sprotivstavis ludjeto edni protiv drugi. Kolku e lesno da gi zbies redovite. Dovolno e medjunarodniot sud, pod znameto na pravednosta, celi dva casa da ja cita presudata, i retorikata na neprijatelstvoto ozivea. Sigurna vo sebe, nezapirliva i vo postojan rast.

Nevina - pod efektivna kontrola
Ne sprecila genocid � genocidot vo Srebrenica

Tuka se vojskite politicari koi nanovo gi nizat zborovite dolz bolkata: Srebrenica, Omarska, Saraevo,... ili kolektivniot identitet: srpski narod stanuva subjekt. Dodeka drzavata Srbija, realnosta na srpskata drzava vo tekot na godinite na bosanskohercegovskata-ex jugoslavenska vojna (vo zavisnost od retorikata: gragjanska vojna - agresorska vojna), stanuva nedofatliva stvarnost, licna odgovornost na poedini, ONIE.

Ednata strana vristi na nepravdata i bescestieto, drugata disi so olesnuvanje i ja krevaa glavata kako covek so neizvalkana cest.

I ete istrosenite institucii kako sto se Obedinetite Nacii, koi riskiraat so svojata vistina da ne vklucat i nas, kako stranka, vo edna presuda vo koja, kako opstestvena opozicija, nam nikogas ne ni bese dozvoleno da ucestvuvame, od sto kako opstestvena alternativa, bevme isfrleni i sistematski ignorirani sekoj pat koga se obidovme da sprecime, da sopreme, da ogranicime i sega da podobrime.

Zamka za onoj koj sto ja zivee presudata od srpskata strana e da se pocustvuva kako pobednik so presudata, obiduvajki se da objasni zosto e pravicna. Zamka za onoj koj se cuvstuva kako bosanec&hercegovec e da ja negira presudata, da ja obvinuva za nepravda kako pretstavnik na mrtvite.

Vo ovaa igra na strani se slucuva strasno nasilstvo koe site nas moze da ne stavi na kup: aktivisti/tki, otpor/ i kriticari/ke, od site vozrasti bez obzir kade se naodjaat. Kako publika dovedena vo sablon na talk show.

Tabu

Odlukite kako ovaa od strana na Međunarodniot Sud na Pravdata imaat efekt na bomba koja, koga ednas ke eksplodira, sozdava okolu sebe krug na nepremostliva tisina. Toa e tabu na smrtta, nejzinoto postoenje pred bombite i posle toa.

Bukata, koja sleduva, e od politicarite. Neprilagodliva i organizirana, sofisticirana i populisticka, sozdadena da ja prekrie tisinata na razmisluvanje na iljada ludje koi se obiduvaat, i imaat potreba, da sozdadat svoj stav kon ovaa presuda. Ja baraat vo svoite zivoti, ja gledaat vo ocite na svoite prijateli: tazni kako nie ili srekni kako tie. Bukata sluzi za da pottikne uste poveke buka, da se pomisli deka po presudata ne postoi nisto, osven prikazni, poddrska i protivenja. Nasata tisina stanuva tabu i kako takva mora da bide prekinata.

Vo opstestvenata zaednica tabu-to e stroga zabrana, koja seodnesuva na odredeni vrsti na odnesuvanja i obicai, proglasena za sveti i zabraneti. Prekrsuvanjeto nai tabu-to obicno se smeta za omrazeno i vredno za prekor od strana na opstestvoto. (Wikipedia � Italia)

Bas poradi toa potrebno e da se rusat tabu-ata, da se kaze glasno sto od ovaa presuda boli, a sto utesuva. Znaci, da se prodolzi i da se pomine krugot na macnata tisina. Da se govori so drug/druga, zabelezan vo ovaa medjunarodna presuda, koj e kako i nie zaroben so tabu-to na sopstvena zaednica.

Denot na presudata za mene bese samo ponedelnik, se mi se pomesti za utredenta, kolegata bese toj sto me podseti, evidentno mi go nametna toa. Efektot bese, i ke bide, bolen. Morav da zapram se, da prekinam, da odmoram, a potoa da slusam, da citam, da razgovaram, mnogu da zboruvam i povtorno da ostanam vo tisina.

Ranata ne boli poradi presude koja ne e ni poveke ni pomalku tuku �hronika na edna najavena smrt�. Vistinska rana, iznenaduvacka po svojata normalnost, e sto mojot kolega i jas ne cuvstvuvame isto. Pokraj se, nie sme razdvoeni so tenkata linija na zivotot koja sozdava dolz nejasni, no postoecki odredista na nasite zaednici, jazicna pripadnost, semejstvo, cuvstva.

Za mene ranata ne e poradi presudata, ili podobro da se kaze i od toa, no taa go pravi delot na onie rani koi medjunarodnite institucii, zamisleni garanti na nesto, im go zadavaat na gragjanite. Vistinska rana zadava toa sto cela ovaa presuda sozdava: simetricka logika, vir koj od otsteta, ili od nejziniot izostanok, sozdava centar na polemika.

Pomiruvanje

Vo ovaa trka dilemata pomedju simbolicnoto, da bides drzavjanin na edna zemja � Srbija, i smrtta na edna ne-drzava kao kako sto e Bosna i Hercegovina, eksplodira i nie zavzemame svoi stavovi. Civilizirano no neizbezno. Ja sum ovde na stranata na mrtvite, od ovaa strana na prikaznata, toj e na drugata strana, gragjanin koi riskira so belegot na sramot.

Ova moja bol i negovoto vdisuvanje na olesnuvanje me prenerazija i mi pomognaa da ja voocam klopkata. Ovaa presuda ne ja donesovme nitu toj nitu jas. Sto poveke razmisluvam se poveke mi se cini deka BiH � Srbija kako nekogasnoto finale vo fudbalot, po prodolzenieto i penalite, za pobednikot se odlucuva frlajki paricka vo vozduh.

No po frlenata paricka, koga igracite odat vo soblekuvalnite i na sekoj od niv mu se isplatuva za svoeto ucestvo vo natprevarot, publikata na tribinite odnovo go dozivuva naprevarot, obiduvajki se da ja identifikuva ovaa ili onaa akcija no na krajot ocajna, so vzestena glava go gleda frlanjeto na parickata do momentot koga, zasekogas, ne padne na zemjata.

Dobro, ne sakam da bidam na tie tribini, ne sakam da bidam navivac/cka na ovoj natprevar. Ne sakam da bidam primorana da go gledam do nedogled prevrtuvanjeto vo posleden let, ne sakam da raspravam so casovi, denovi, meseci kako toj let mozese/trebase da zavrsi. I znam deka ne saka nitu mojot prijatej. Razgovaravme, odevme vo detali. Ja priznavme nasata razlicnost, ja prepoznavme, ja uocivme. I na taa granica i ke bideme, mora, dodeka ne se istopi poradi nasite sposobnosti ili nemarnost.

Mojot tabu e srusen i sega mozam da kazam deka mene/nas ne mi e vazna taa presuda. Taa presuda pripagja na eden nacin na opisuvanje na svetot, odlucuvanje za svetot i licnostite, koj nam ne ni pripagja. Taa presuda cini del od svetot na otsteti. Za mene obicna licnost, koja go zivee zivotot voobicaeno, toa malku znaci, osven da stanam krdo. Potrebno mi e poveke, imam potreba da izlezam od ovaa dvojna logika so koja politicarite, lokalni I medjunarodni, taka dobro upravuvaat.

Mojata potreba e da izlezam od magicniot krug i da se obidam povtorno da gi usoglasam moite idei so ideite na mojot prijatel, ne trgnuvajki od toa koj e vo pravo tuku od nas samite. Od faktot deka sakame da bideme prijateli. Od faktoto deka sekoj od nas e svesen na svojot identiteta i ne saka da mu pridava premnogu znacenie na toa. Povtorno da se usoglasime so onie drugite. Da izlezeme od spiralata koj evo pravo i da predlozime nova paradigma. Bez ekumenizam, pomodarstvo pacifizam nitu dobrota tuku deklaracija na namera: praksa na gragjanskata politika.

Dosta so logikata na pomiruvanje nametnata od strana na opstestvoto koe samo glumi deka e vo sostojba da rakovodi so pravdata, koja od nas neprekinato bara da bideme stranka vo procesot, za potoa da ne svrtat ... edni protiv drugi. Vojnite ubivaat, unistuvaat i razdvojuvaat. Nieden sud ne moze da go vrati vremeto pred smrtta, pred unistuvanjeto.

Mokta na nadoknaduvanje ne e vo presudata na eden sudija ... koj se zamisluva sebe kako superirna strana. Nadoknadata ne e vo presudata tuku vo priznavanjeto na odstetata, osuduvanjeto na stetata. edinstven sud koj do denes na nekoj nacin znaese da ponudi pravda e Komisijata za vistina i pomiruvanje na Juzna Afrika. Sud, vo koj svedocenjeto i dobrovolnoto prijavuvanje stanuvaat javno, simbolicko i pravno, priznanie na ona sto se slucilo, imajki predvideno i amnestija vo svoite ovlastuvanja. Sud cija cel e vistinata, pomiruvanje na ludjeto, a ne osuda/pomiluvanje izvleceno od apstraktnite pravila na prava.

Takov sud, pravec finaliziran so pomiruvanje a ne so odsteta, verojatno nikogas nema da se sluci na Balkanot, mesto uguseno so okrutnoto i sofisticirano zapadnjastvo.

Nezavisno od toa ova e moj/nas most.Mosto koj ke mi/nam ovozmozi da zboruvame. Bez omraza.