Unijata na srednoskolci gi komentira predlog zakonskite izmeni vo obrazovanieto
No se dodeka ne bidat zagarantirani i obezbedenn site preduslovi pred voveduvanjeto na zadolzitelno sredno obrazovanie, srednoskolcite se rezervirani za poddrska na ovaa inicijativa, izjavija pretstavnici na USM, na denesnata pres-konferencija. Imeno USM bara Vladata na R.Makedonija preku nadleznite institucii pred voveduvanjeto na ovoj predlog zakon kako i pred negovo glasanje vo prlamentot otvoreno da debatira i da go slusne stavot za ovaa tema najprvo od srednoskolcite, bidejki tie se najzasegnti od usvojuvanjeto na istiot, USM realizirase poveke sredbi vo cija agenda bese vklucena ovaa tema i do Ministerstvoto za obrazovanie i nauka dostavi mnogu prasanja od srednoskolcite za koi seuste nemame dobieno odgovor. Pretstavnici na USM, na denesnata pres-konferencija, gi postavija slednive prasanja: - Srednoskolcite prasuvaat dali drzavata e finansiski sposobna da prevzeme vakov cekor i dali se predviduva zgolemuvanje na budzetot za obrazovanieto? - Zadolzitelnoto obrazovanie nalozuva obezbeduvanje na site uslovi za ednakov pristap do obrazovanieto. Dali srednoskolcite ke prestanat da ja plakaat participacijata od 1500-2000 den. koja. sega ja plakaat i dali drzavata ke im obezbedi besplatni ucebnici i ucebni pomagala na srednoskolcite? - Vo ruralnite sredini nema uslovi za voveduvanje na ovoj zakon (prevoz, mal broj ucilista). Treba da se predvidi i pokrivanje na osnovnite trosoci za prevoz na srednoskolcite. Dali tie ke bidat zadovoleni i ispolneti pred sproveduvanjeto na zakonot? - Sto e so ucenicite cii semejstva se socijalni slucai i koi po osnovnoto uciliste moraat da rabotat za da preziveat? Kako tie paralelno ke zarabotuvaat za zivot i ke ucat? - Kako ke se vovede univerzalen koncept na zadolzitelno sredno obrazovanie koga site ucilista ne rabotat po ista programa? Dali i strucnoto obrazovanie ke bide zadolzitelno? Vo odnos pak na proektot na Vladata na R. Makedonija za gradenje na 100 novi ucilista po model na privatno-javno partnerstvo, USM ukazuva na potrebata za pretpazlivost bidejki, privatno-javno partnerstvo vo srednoto obrazovanie pretstavuva pocetok na privatizacija na obrazovanieto i dava moznost na privatnite pretprijatija koi ke bidat involvirani vo proektot za gradenje na sredni ucilista i koi ke finansiraat del od istiot ramnopravno so Ministerstvoto za obrazovanie i nauka i Biroto za razvoj na obrazovanieto da odlucuvaat i da gi kreiraat nastavnite programi vo ucilistata kako i predmetite vo istite. Toa podrazbira vo pogolema ili pomala mera kreiranje na obrazovni nastavni programi spored zelbite i potrebite na soodvetnoto pretprijatie. Ova vsusnost e pokazatel deka pretprijatieto direktno e vkluceno vo procesot na donesuvanje na odluki vo srednoto ucliste i spored svoi sopstveni ubeduvanja i potrebi go nasocuva obrazovanieto, a isto taka vlijae i na visinata na participacijata koja ucenicite bi ja plakale za da se zapisat vo toa uciliste, sto e sprotivno na ednakvo dostapni ucilista za site, osobeno so faktot deka se predlozuva i zadolzitelno sredno obrazovanie. Govorejki za privatni ucilista, USM potencira deka pravoto za steknuvanje so soodvetno i kvalitetno obrazovanie go imaat site bez razlika na nivnata etnicka, verska, polova, socijalna i bilo koja druga pripadnost. Finansiskata pozicija i socijalnata pozadina ne smeat da bidat faktor za dobivanje na ednakvo ocenuvano, kvalitetno osnovno i sredno obrazovanie. |
Verzija za pecatenje
{intl-topofpage}
