Rabotnickite prava vo Albanija

Vo Albanija vo tekot na 1990tite godini, po propagjanjeto na centaliziranata socijalisticka ekonomija, dojde do zatvoranje na iljadnici rabotni mesta, a zemjata zapadna vo dlaboka kriza na pazarot na trudot. Spored stratisckite podatoci na Institutot za nauka na rabotata od 1990. do 2006. brojot na vrabotenite vo zemjata padna od 1.433.000 na 933.000, sto prestavuva pad od 35%.

Ovoj enormen broj na nevraboteni vo tekot na godinite na tranzicija pottikna brojni rabotnici da emigriraat vo drugi zemji. Spored istrazuvanjata na Ministerstvoto za trud i socijalna rabota i IOM vo 2004. �Nacionalna strategija za migracija� � pomedju 1991. i 2004. 1,1 milion ludje ja napustile zemjata, vklucuvajki se na pazarot na trudot vo Grcija i Italija (80%), Soedinetite Amerikanski Drzavi, Germanija, Kanada itn.
Vo takva situacija pazrot na trudot ja promeni strukturata vo pogled na proporcijata pomedju javniot i privatniot sektor. Procentot na rabota sila vo privatniot sektor vo 1990. bese 0%, dodeka denes e 24% vo privatniot, a 18% vo javniot sektor.
Pravna sostojba

Rabotnickite prava vo Albanija se zastiteni so zakon za site gragjani, bez obzir na rasa, boja na kozata, pol, vozrast, versko ili politicko opredeluvanje kako i socijalno poteklo.
Klucen dokument vo Albanija za ovaa oblast e Zakonot za rabota (PDF), koj e vtemelen vo Albanskiot Ustav i donesen vo soglasnost so site medjunarodni konvencii koi Albanija gi usvoi. Zakonot gi regulira odnosite pomedju rabotnicite i rabotodavacite preku individualni i kolektivni rabotni dogovori. Strogo e zabraneta prisilna rabota od sekoj vid.

Site vraboteni imaat pravo na kolektiven dogovor koj e temelen dokument za site prava i obvrski na vrabotenite i rabotodavacite. Vo sporedba so drugite zemji, albanskoto rabotno zakonodavstsvo e usoglaseno so standardite na zemjite od evropskata unija.

Momentalna sostojba

Spored sluzbenite statistiki, vo ovoj moment ima 224.000 vraboteni ili samovraboteni vo privatniot sektor.
Visokiot inspektorat za rabota e najvisokoto telo koe raboti vo okvir na Ministerstvoto za trud i socijalna politika i nadgleduvanje na pazarot na trudot vo zemjata. Site opstini vo Albanija imaat Kancelarii na inspektoratot za rabota koi se zanimavaat so problematikata na vrabotuvanje, no vo niv se registrirani samo nevrabotenite so visoka strucna podgotovka. Vo medjuvreme poveketo lugje se selat vo inostranstvo barajki podobro resenie.

Postoeckiot pazar na trudot nudi rabota vo cetiri primarni sektori: trgovija, uslugi, transport i gradeznistvo. Poveketo rabotodavci se mali i sredni pretprijatija, a nivnite aktivnosti se vklucuvaat: avtomhanicarski rabotilnici, prevoz, benziski pumpi, gradeznistvo, javni uslugi, maloprodazba i golemoprodazba. Nekoi rabotodavaci nemaat dozvola za rabota i ne uspevaat da gi ispolnat obvrskite kon drzavata, vospostavuvajki taka neformalen ekonomski sektor. Samo mal broj na golemi pretprijatija rabotat vo soglasnost so zakonot.

Detski trud

Edna od najnegativnite pojavi vo Albanija koja sto nastana vo tekot na tranzicioniot period e detskiot trud i koristenjeto na decata za rabota i prosjacenje na ulica.Institut za statistika, INSTAT vo istrazuvanjeto �Ludjeto i trudot vo Albanija 2004.� Pokazuva deka 9.8%deca na vozrast pomedju sest i cetirinaeset godini e vkluceno vo nekoj vid na rabota. Najgolemiot del od tie deca doagjaat od ruralni podracja i rabotat vo zemjodelieto so svoite semejstva.

Centarot za detski covekovi prava vo Albanija � CRCA po sledenjeto na ovaa teska situacija so eksploatacijata na decata vo ekonomski celi pripremi istrazuvanje� Rabotata na decata i decata na ulica vo Albanija� vo koj pomedju ostanatoto veli �� eden od problemite so koi se soocuva Albanija e nedostatokot na zakonodavstvo koe ja sprecuva rabotata na decata. Postoeckata legislativa ne go smeta kako vistinska rabota angaziranjeto na decata vo rabota od strana na nivnite roditeli. Nepostoenjeto na sankcii kon semejstvata koi ja koristat rabotata na decata, nitu vo Zakonot za rabota nitu vo Krivicniot zakon, gi pravi decata nezastiteni zakonski i institucionalno.

2005. e usvoena �Nacionalnata strategija za deca vo Albanija�.Toj dokument upatuva na serozen napor od strana na Vladata i nudi golem broj na merki koi ke se prevzemat kako bi se otstranile pricinite za detskiot trud.

Rabotata i zenite

Problemot so nevrabotenosta koj sto prizleze od albanskata tranzicija posebno tesko se odrazi na zenite. Zenite se iskluceni od mnogu podracja na rabota, blagodarenie na sfakanjeto deka treba da se grizat za semejstvoto, deka ne se sposobni da izvrsuvaat nekoi raboti i deka od niv ne moze da se ocekuvaat najdobri rezultati koga rabotat na visoki pozicii. Zenite vo Albanija nemaat nikakva ekonomska mok, a toa povratno vlijae i na nivnoto ucestvo vo delovniot sektor. Taka na primer na zenite im e mnogu potesko da si osiguraat finansiska potpora, kredit za otpocnuvanje na sopstven biznis.
Poslednata publikacija � Zenite i mazite 2005.� vo koja ISTAT go analizira stepenot na vrabotenost spored polot vo periodot od 1994. do 2004., pokazuva deka zenite se vraboteni vo znacitelno pomal procent (25% vo privatniot sektor i 43,4% vo javniot sektor). Najgolemiot del od zenite i ponatamu raboti vo tradicionalno �zenskite sektori� (obrazovanie � 67,5%; zdravstvo � 74,7%) . Sepak, i vo ovie sektori zenite rabotat pred se na specijalisticko nivo dodeka mazite ja zadrzuvaat dominacijata na vodeckite pozicii. Procentot e nesto pomal vo sektorite kako sto e industrija, hotelierstvo, ugostitelstvo i trgovija, a vo transportot, gradeznistvoto i telekomunikaciite brojot na zenite i ponatamu e zanemarliv.

Analizata pokazuva deka 47,7% od nevrabotenite gi socinuvaat zenite, no treba da se zeme vo obzir deka zenite ne se spremni da se registriraat vo biroata za vrabotuvanje. Isto taka zenite se diskriminirani i vo pogled na platite za 27% se pomali od platite na mazite (isklucok e drzavniot sektor), se zaklucuva vo analizata na ISTAT.

Bidejki vo Albanija ne postojat golemi firmi, kompanii itn� pronaodjanjeto na rabota za zenite e mnogu potesko otkolku za mazite, koi barem imaat moznost da emigriraat i da pobaraat sezonska rabota vo druda zemja.

Spored podatocite na zdruzenieto �Refleksion� bez obzir na usvoenite zakoni, vo stvarnosta se vo znacajno polosa polozba romskata zena i zenite vo sredni godini. Iako se dobro kvalifikuvani i imaat odgovaracki sposobnosti, tie zeni tesko pronaogjat rabota � pred se poradi praznoverijata na rabotodavacite. Taa situacija ne se promeni iako albanskata vlada prevzema merki koi se predvideni vo �Strategijata za vrabotuvanje i profesionalna obuka� za zeni od 2003.
Sindikati

Vo vreme na totalitarniot rezim, znaci vo period od gotovo 50 godini, takanareceniot sindikat se smetase kako sredstvo na socijalistickata partija i nejzinata vlast. Glavna statutarna cel na sindikatot bese izgradba na poslusnost, a site drugi vidovi na sindikalni aktivnosti bea iskluceni, so sto e otstraneto sekoe iskustvo koe eventualno postoese pred socijalizmot.
Vistina e deka sindikatite odigraa pozitivna uloga vo otfrlanjeto na komunizmot i voveduvanjeto na pluralizmot vo Albanija, no posle toa vo potpolnost ja prifatija politikata �sok terapija� i otpustanje na vraboteni, namesto da se angaziraat okolu tie problemi.

Vo poslednite nekolku godini, se pojavi paradoksalen fenomen. Od edna strana brojot na vraboteni se namali, a od druga strana, se zgolemi brojot na sojuzite na sindikati. Vo Ministerstvoto za trud i socijalna politika momentalno se registrirani okolu 60 sojuzi na sindikati.

Vospostavuvanjeto na novi sojuzi i konfederacii e temeleno na zakoni i na demoktratskite procesi, no toa nema smisol ako tie sojuzi imaat samo ime, a nemaat nitu eden clen. Ova ne samo sto ne e korisno za sindikalnoto dvizenje, tuku i mu steti. Sepak, pozitivno e toa sto poveketo sindikati se povrzani so dve golemi konfederacii: Sojuzot na nezavisni sindikati (BSPSH) i Konfederacijata na sindikatite vo Albanija (KSSH).
Sindikatite igraat vazna uloga vo vospostavuvanjeto na pluralizmot i tripartitnata sorabotka. Kako rezultat na nastojuvanjeto na sindikatot 1996. e vospostaven Nacionalen sovet za rabota, kako vazno tripartitno telo. Istata godina e sostaven i prviot dogovor pomedju BSPSH i Vladata. So dogovorot pomedju ostanatoto e dreden sluzben egzestencijalen minimum, koj dva pati godisno se indeksira so stapkata na inflacija.

Na baranje na sindikatite, napraveni se izmeni i na nekoi odredbi vo Zakonot za socijalno osiguruvanje (posebno onie povrzani so penzioniranjeto), bidejki momentalnite penzii cinat duri 50% od penziite pred 1990. i ne go pokrivaat egzestencijalniot minimum.

Albanija nema mnogu sindikati, bidejki vrabotenite vo privatniot sektor ne se zaclenuvaat vo niv. Do toa doagja zatoa sto pazarot na trudot ne funkcionira kako sto treba. Poveketo vraboteni rabotat vo mali pretprijatija vo koi rabotnata sila poveke ja socinuvaat sopstvenicite i nivnite rodnini. Istovremeno vo pretprijatijata vo koi delumni sopstvenici se stranci mnogu e tesko da se osnova sidikat.
Poradi niskite plati i nevrabotenosta, stravot od gubenje na rabotata mnogu vraboteni gi sprecuva da se zalagaat za svoite prava, pa sindikalnoto deluvanje e daleku od ispolnuvanjeto na svojata misija.

Na prv pogled se cini deka albanskata vlada gi ispolnila svoite obvrski povrzani so sindikatot. Osnovanje na sindikat e ustavno pravo, postoi Ministestvo za trud, nasekade se otvoreni Biroa za rabota, osnovan e Nacionalen sovet za rabota, no toj sovet i ponatamu nema moznost za donesuvanje na odluki, a ne e vospostaven nitu Sud za rabotno pravo.

Vrabotenite vo javniot sektor go cinat pogolemiot del od clenstvoto vo sindikatite � pred se vo zdravstvoto i vo obrazovanieto. No nivnata motivacija e niska.